Minimalna plača

Zakonsko določena minimalna plača ni nobena korist za tiste z dna ekonomske lestvice, temveč samo za tiste, ki so malo nad dnom in že imajo zagotovljeno službo. Na dnu ekonomske lestvice so tisti, ki bi na svobodnem tržišču prejemali plačo nižjo od določene minimalne, a službe ne bodo dobili, nekateri pa bodo zaradi predpisa o minimalcu službo najverjetneje izgubili.

Kadar država administrativno poveča minimalno plačo, se zgodi isto, kot kadar se na silo uvede minium katerekoli cene – ostanejo viški, ki jih nihče ne kupi. Če bi na tržnici država določila minimalno ceno krompirja 5 € namesto tržne 0,5 €, bi zvečer na tržnici imelo ogromno neprodanega krompirja. Tako ostanejo na trgu dela nezaposleni, ki jih nihče ne “kupi”. Rezultat je povečana armada brezposelnih, ki so pripravljeni “vskočiti” s čimer tisti, ki so zaposleni in nizko na lestvici in blizu minimalca, morajo delati malo več, da ne bi bili odpuščeni.

Čeprav je za ukrepom “minimalne plače” najboljši namen, pa je učinek najslabši prav za tiste, ki jim država želi pomagati. Nezaposleni ostajajo nezaposleni, zaposleni izgubljajo službo ali pa jih je strah za službo. (Slaviša Tasić)

V Sloveniji je 125.000 nezaposlenih, ki jim ukrep ne bo nikakor pomagal. Obstajajo pa izvozna podjetja kot so Mura, Peko, Mariborska livarna, Cimos, kjer bo predpisana minimalna plača ne samo odrezala del delovnih mest, ampak bodo propadla cela podjetja in delovna mesta bodo ukinjena – verjetno za zmeraj.

Advertisements