Odvetniki


?????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????

Tudi odvetniki so pred sto leti opazili, da je prosti trg precej naporen, ker je treba nenehno streči potrebam in željam strank, saj so one tiste, ki morajo biti zadovoljne, na koncu pa je tudi plačilo odvisno od uspeha in zadovoljstva strank. Ker torej trg in konkurenca služita strankam in potrošnikom bolj kakor ponudnikom storitev, se ponudniki želijo nekako povezati z državo in sprejeti zakone, ki bi jim olajšali življenje. Naloga teh zakonov je, da zmanjšajo konkurenco in otežijo prihod novih ponudnikov na trg, drugi ukrep pa je kartelni dogovor o cenah.

Monopolisti ljudem pripovedujejo pravljico, da regulacija in zakonodaja ščitita stranko – potrošnika, ki potem ve, kaj za denar dobi, da se zagotavlja neka kvaliteta in da zakonodaja varuje potrošnike pred previsokimi cenami. Resnica pa je ravno obratna. Vsak ceh se požvižga na potrošnike, ampak brezobzirno skrbi samo za interese svojih članov.

Zato so odvetniki po vzoru arhitektov, inženirjev, notarjev, zdravnikov, ravnateljev in še koga, organizirali Odvetniško Zbornico Slovenije (OZS), sprejeli zakon o odvetništvu in omejili konkurenco s tem, da so uvedli imenik odvetnikov, kar je vrsta licence, in se dogovorili o cenah svojih storitev – Odvetniška tarifa. V njej je določeno, koliko točk predstavlja posamezen postopek in potem občasno samo spremenijo vrednost točke. Trenutno je točka 0,65 €.

Cene so enake, odvetniki se jih morajo držati. Mladi odvetnik ne more odpreti pisarne in začeti z delom, ampak mora za mali denar garati pod okriljem odvetniške pisarne, ki jo vodi nekdo z licenco. Ta samo podpisuje papirje in lahko igra golf in srečno živi od monopola. V zgodbo smo torej uspeli vključiti tudi izkoriščanje človeka brez licence po človeku z licenco. Vse to socialisti pripisujejo kapitalizmu in korporacijam, dogaja pa se jim pred nosom in pod okriljem države.

Pravosodje, ki skrbi za izvajanje dogovorov in preprečevanje nasilja, je temelj svobodne družbe. Preprečevanje pravic do dela, monopoli, karteli vse to je omejevanje svobode in torej nasilje. Če torej vse to počnejo odvetniki vsakodnevno pred očmi sodnikov, to pomeni, da oboji ne razumejo dobro bistva svobode in da je pravosodje kot temelj svobodne družbe nezanesljivo. Smo v resnih težavah.